Zgodba o glini

Aprila sem bila na Kreti, zibelki zahodne civilizacije, in  ponovno mi je zastajal dih ob  minojski  keramiki v Arheološkem muzeju v  Haniji. Kaj vse so  lončarji in keramiki obvladali že leta 3000 pred našim štetjem, kako lepein raznovrstne oblike so znali izvabiti iz kepe gline, kakšne poslikave so  že mojstrsko obvladali. Najstarejše najdbe keramike na Kreti so datirane v keramični  neolitik, v obdobje okoli 7000 pr. n. št. – to je pred  9024 leti, mama mia-   s kakšne nepredstavljive časovne  razdalje občudujemo dela prvih  lončarjev in keramikov.

Zgodba o glini  se je rodila že davno in hvaležna in presrečna sem, da ni zamrla; da je znanje ostalo, da se  je prenašalo iz generacije v generacijo in da je danes neverjetno veliko ljudi, ki želijo spoznati glino in ustvarjati z njo.

Ni samoumevno, da še  znamo s svojimi rokami zgnesti ali zvrteti skodelico, skledo, krožnik, vrč, potičnico …, da  poznamo tehnologijo keramike, materiale za poslikavo, peči za žganje. Veliko  rokodelskega znanja  je človeštvo nasvoji, tako imenovani poti napredka, pozabilo in za vedno izgubilo, ampak  ustvarjanje z glino je danes živo, brbota kot že dolgo ne. Vedno več mladih prihaja v Magijo gline, navdušenih, radovednih, predanih, veliko jih s pomočjo gline naredi preboj in si svoje prioritete in vrednote postavi na novo.

Glina je resnično prima materia.  Daje nam neskončne možnosti ustvarjanja, obenem pa nas uči potrpežljivosti, vztrajnosti, fokusa, igrivosti, namere in predajanja.

Oživlja in spodbuja našo radovednost, naš notranji svet pa polni z mirom, radostjo in energijo ljubezni. Vabljeni v  Magijo gline, da tudi sami izkusite, kako zelo vse to drži.