Tenmoku glazure

Tenmoku glazure izvirajo iz Kitajske in Japonske, kjer so jih razvili v obdobju Song

(960–1279) in pozneje dovršili v japonskih čajnih kulturah. Gre za železove glazure, ki se pri

visokih temperaturah prelivajo v globoke črne, rjave in kovinsko sijoče tone. Njihova

značilnost je izrazita optična globina ter pojav kristalnih in kovinskih učinkov, ki nastanejo

zaradi bogate redukcijske atmosfere v peči.

Vsaka tenmoku posoda je neponovljiv rezultat kombinacije glazure, gline, temperature in

položaja v peči.

Prav ta nepredvidljivost daje tenmoku glazuram posebno estetsko in filozofsko vrednost – v

njih se srečata narava in naključje, kar je v sozvočju z zenovsko idejo sprejemanja trenutka

takšnega, kot je.

Tenmoku glazure so kot nočno nebo ujeto v keramiki – globoke, skrivnostne,

nepredvidljive.

Na površini posode se razprejo kot kozmične pokrajine, kjer drobne zlate lise zasijejo

kakor oddaljene zvezde.

Vsaka tenmoku je trenutek, ki ga je ogenj zapisal v glino. Včasih temna kot tolmun, ki vase

požira vse barve, drugič razpoka v rjavkaste, bronaste in kovinske tone, kot bi se zemlja

prelivala v kovino, kovina v svetlobo.

Vsaka skodelica, oblečena v tenmoku, je povabilo k umiritvi, ko s srkanjem čaja, držiš

vesolje v dlaneh.