Kovinski oksidi

Najpogosteje uporabljamo železov oksid, poleg njega pa še manganov, bakrov in kobaltov oksid.

Okside lahko nanašamo na surov ali žgan izdelek; da zažarijo v pravih barvah, pa jih je potrebno prevleči z glazuro.

Kobaltov oksid daje kobaltno modre odtenke, manganov oksid črne in temno rjave tone, bakrov pa zažari v modrozelenih, turkiznih ali bakrenih odtenkih - odvisno od načina žganja - v oksidacijski atmosferi se obarva zeleno, v redukcijski pa bakreno ali turkizno.

Rdeči železov oksid daje odtenke v barvi rje, rjavi pa okrastorjave tone.

Z oksidi lahko rišemo na izdelek ali pa z njimi obarvamo brezbarvne glazure. V tem primeru moramo za vsak oksid vedeti, koliko odstotkov ga dodamo v glazuro, da dobimo pravšnji odtenek.

Oksidov med seboj ne mešamo, tako kot lahko mešamo pigmente in podglazurne barve. Lahko pa z njimi eksperimentiramo pri izdelavi glazur.

To področje keramike je resnično alkimistično. Ko enkrat začnete, hitro ugotovite, da je ustvarjanje glazur zgodba brez konca. Vedno lahko ustvarite čisto novo, unikatno, še nikoli videno glazuro.

Svetujem vam, da si svoje recepte skrbno zapisujete, kajti vse uspele recepte lahko razvijate naprej in ustvarite še lepše in bolj nenavadne glazure.