Kaj je bolj vroče od rakuja?

Nič.

Še zmaj osramočeno pogoltne svoj ognjeni jezik, ko zagleda do slepeče beline razžarjene kose keramike, ki jih dolgimi livarskimi kleščami izvlečemo iz peči, ogrete na 1000 stopinj Celzija. In ko jih posujemo s suho žagovino, hipoma po vsej površini vzbrstijo visoki ognjeni zublji in obližejo keramiko na edinstven in neponovljiv način. In ko se plameni poležejo, keramiko položimo v posodo z žagovino in zapremo pokrov, da zadušimo ogenj. In takrat se rodi dim, ki predimi žarečo keramiko do črnine noči. V črno obarva tudi vsako razpoko v glazuri in zapiše svoje unikatno sporočilo v svojstveno lepem in prepoznavnem rokopisu.

Vsaka raku keramika ima zato enkraten »štempelj« ognja in dima.

Pismenka RAKU (楽焼) pomeni v japonščini VESELJE, OSVOBODITEV, UŽITEK.

Prve raku posode so nastale v srednjeveškem japonskem lončarstvu. Tradicionalno so se uporabljale v japonskih čajnih obredih, najpogosteje v obliki čajnih posod chawan. Zanje je značilno, da so oblikovane na roko in ne na vretenu.

Črna skodelica Raku-chawan, iz obdobja Azuchi–Momoyama, 16. stoletje.